Pokrajinski arhiv Koper

• Regional

Začetki arhivske dejavnosti v Primorju so povezani s knjižnicami. V Piranu so mestnega arhivarja namestili leta 1877, leta 1891 pa so arhiv združili z mestno knjižnico. V Kopru je knjižnica začela prevzemati arhivsko gradivo leta 1900. Na pobudo Zgodovinskega društva za jugoslovansko cono Svobodnega tržaškega ozemlja v Kopru je Občinski ljudski odbor (ObLO) Koper 1. oktobra 1953 ločil arhiv od mestne knjižnice. Arhiv je postal samostojna služba v okviru ObLO Koper, njegov prvi upravnik pa je postal prof. Mario Bratina. Po priključitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja k Jugoslaviji je bil na podlagi jugoslovanske arhivske zakonodaje 25. februarja 1956 ustanovljen Mestni arhiv Koper. Od 1. julija 1966 je bilo območje delovanja razširjeno na občine Ilirska Bistrica, Izola, Postojna in Sežana. S sklepom Okrožnega gospodarskega sodišča Koper, št. 1068/67 z dne 13. 10. 1967 je bil arhiv preimenovan v Pokrajinski arhiv Koper, 20. 6. 1974 se mu je priključil še Mestni arhiv Piran (sedaj enota), ki je bil ustanovljen 25. 2. 1955. S sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski arhiv Koper (UL RS, št. 17/98) je postala ustanoviteljica arhiva Republika Slovenija.

Pokrajinski arhiv Koper je del arhivske mreže v Republiki Sloveniji in pokriva območje šestih upravnih enot: Koper, Izola, Ilirska Bistrica, Piran, Postojna in Sežana.

Pokrajinski arhiv Koper kot javni zavod s področja kulture opravlja javno službo, zato njegovo delovanje vpliva tako na lokalno kot na širšo skupnost. Uporabnikom posreduje gradivo v pravne in raziskovalne namene, izobražuje uslužbence javnopravnih oseb, ki delajo z dokumentarnim gradivom in druge zainteresirane predstavnike zasebnih pravnih oseb, svetuje in posreduje gradivo pri izdelovanju mladinskih raziskovalnih nalog, sodeluje z univerzo in šolami pri opravljanju redne prakse pod mentorstvom strokovnih delavcev PAK, pripravlja občasne tematske razstave ter po dogovoru z osnovnimi in srednjimi šolami ter univerzo organizira pedagoške delavnice oz. vodenje po arhivu s predstavitvijo najdragocenejšega arhivskega gradiva.

Pokrajinski arhiv Koper je javni zavod s področja kulture in opravlja službo varstva arhivskega gradiva. Ustanovila ga je vlada Republike Slovenije 26. junija 2003 s sklepom št. 633-02/2003-1 (UL RS št.67/2003 z dne 11.7. 2003). V sodni register je vpisan pri Okrožnem sodišču Koper pod registrsko številko 1-72-00. V Kopru ima prostore v bivšem samostanu sv. Klare, njegova dislocirana enota pa je na lokaciji Savudrijska 5 v Piranu.

Arhiv opravlja naslednje naloge:

► evidentiranje in vrednotenje dokumentarnega gradiva pri javnopravnih osebah, dajanje pojasnil javnopravnim osebam v zvezi z ohranjanjem, materialno varnostjo, celovitostjo in urejenostjo dokumentarnega gradiva, izvajanje strokovnega nadzora in usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom,
► dajanje pisnih navodil za odbiranje arhivskega gradiva,
► vodenje dokumentacije o javnopravnih osebah, ki so dolžne izročati arhivsko gradivo arhivu,
► strokovna obdelava arhivskega gradiva: urejanje, popisovanje, izdelava arhivskih pripomočkov za uporabo in zagotovitev dostopnosti arhivskega gradiva,
► vodenje evidenc o arhivskem gradivu,
► evidentiranje zasebnega arhivskega gradiva, priprava strokovnih predlogov za razglasitev dokumentarnega zasebnega gradiva za arhivsko gradivo in vodenje evidenc o njem,
► skrb za dostopnost javnega in zasebnega arhivskega gradiva,
► izdajanje potrdil, overjenih izpisov, prepisov in kopij dokumentov v fizični in elektronski obliki, s katerimi se potrdi istovetnost z izvirnimi dokumenti,
► hranjenje, materialno varovanje in objavljanje arhivskega gradiva,
► strokovno svetovanje uporabnikom arhivskega gradiva ter imetnikom in lastnikom javnega in zasebnega arhivskega gradiva,
► opravljanje kulturne, vzgojne in izobraževalne dejavnosti v zvezi z arhivskim gradivom, opravljanje raziskovalnih nalog na področju arhivistike, zgodovine in drugih ved, povezanih z arhivskim gradivom in izdajanje publikacij.

SAMOSTAN SVETE KLARE:

Točnega datuma nastanka in imena ustanovitelja samostana svete Klare ne poznamo. V literaturi se kot leto ustanovitve samostana šteje leto 1301, ko je koprski škof Pietro Manolesso vključil redovnice v red sv. Klare. Kopleks sestavljata samostan in cerkev. Cerkev naj bi po opisu iz leta 1700 od prvotne stavbe ohranila le glavne stene, glavno kapelo z oltarjem ter kor nad glavnim vhodom. Samostansko poslopje po obnovitvi leta 1682 postane bolj funkcijonalno. Prostor razširijo tako da ga odprejo v lože, uredijo dormitorije in celice.
Samostan je deloval do leta 1806. Opremo so odnesli v samostan Sv. Blaža. V cerkvi je bilo skladišče, samostan so preuredili v vojašnico. Leta 1895 je mesto odkupilo vojašnico in v nekdanji samostan umestilo šolo. Prenovo, ki naj bi se odvijala med letoma 1895 in 1897 je vodil mestni arhitekt Gregorio Calogiorgio. Šola je delovala do konca druge svetovne vojne. Stavbni kompleks je bil od leta 1957 večkrat temeljito preurejen za potrebe ustanov, ki so delovale v njem. Z zadnjo prenovo v devedesetih letih 20. stoletja je bil v stavbni kompleks arkadnega dvorišča in nekdanjo cerkev umeščen Pokrajinski arhiv Koper, zahodni sklop nekdanjega samostanskega poslopja pe je bil temeljito predelan z dozidanimi stavbami že v začetku sedemdesetih in osemdesetih let za potrebe srednje ekonomske šole. (Vir: Bonin Zdenka: Koprski samostan Svete Klare, 2018)

Stanje fondov in zbirk iz evidence fondov na dan 31.12.2017. Pokrajinski arhiv Koper hrani 952 fondov in zbirk oziroma 6503,5 tekoča metra gradiva. Spodaj je prikazano stanje po strukturi fondov in statistika po številu fondov in tekočih metrih.

Statistika fondov in zbirk PAK
STRUKTURA FONDOV
št. fondov
tekoči metrI

► uprava
345
2754,4
► pravosodje
91
1879,1
► šolstvo, kultura, znanost
149
533,5
► gospodarstvo
121
797,3
► zdravstvo in socialna varnost
10
31,8
► politične organizacije in združenja
70
306,2
► civilna društva in združenja
45
40,3
► verske skupnosti
2
0,6
► rodbinski in osebni fondi
81
75,8
► zbirke
38
84,5
SKUPAJ
952 fondov/zbirk
6503,5 tekočih metrov

Pokrajinski arhiv Koper se ponaša z najstarejšim pisnim gradivom na Slovenskem. Fond mesta Piran obsega listine od leta 1173 dalje, statute od 1307, notarske knjige od 1282, vicedominske knjige od 1325, dukale od 1263 in testamente od leta 1296 dalje. Fond mesta Koper pa obsega gradivo od leta 1332 dalje (večina fonda je bila 1944 odpeljana v Italijo in še vedno čaka na restitucijo).

Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskefa arhiva Koper, 2006
Rogoznica D.: Iz kapitalizma v socializem; gospodarstvo Cone B STO, 1947-1954, 2011
Bonin Z. Bratovščine v severozahodni Istri v obdobju Beneške republike, 2011
Bonin Z., Rogoznica D.: Koprska pisna dediščina, 2010
Kontestabile Rovis M., Čebron J.: C.-k. možko učiteljišče v Kopru, slovenski oddelek, 2010
Rožac M., Pucer A.: Piranske notarske pergamentne listine, 1. del, 1173 - 1212, 2010
Krnel-Umek, D: Dokumenti o Slovencih ob Jadranu od leta 1797 do leta 2009, 2009
Kontestabile-Rovis M.: Istrski vodovod, Rižanski vodovod, 2008
Zbornik Cona B STO 1947-1954, 2004
Bonin Z.: Inventar zbirke listin v PAK, 2002
Kontestabile-Rovis: Urad domen Koper, 2001
Trebše-Štolfa M.: SFS Nagelj, Toronto, 1999
Kontestabile-Rovis M.: V. Šček, 1998
Darovec D.: Inventar notarskih spisov, 1996
Pucer A.: Inventar fonda G.Tartini. 1993
Bezek V.: Inventar občine Izola IV. del, 2.zv. 1988
Bezek V.: Inventar občine Izola IV. del, 1984
Bezek V: Inventar občine Izola III. del, 1980
Bezek V.: Inventar občine Izola II. del, 1979
Bezek V.: Inventar občine Izola I. del, 1977
Čibej, N.: Spomin na Holokavst, 2009
Bonin Z., Rogoznica D.: Koprska pisna dediščina, razstavni katalog, 2010
Pucer A., Rožac M., Vogrin M.: Inkunabule Piranskega arhiva in Minoritskega samostana Piran, 2011
Bonin Z.: Koprski samostan Svete Klare, 2018

ponedeljek - petek
8:00 - 11:00 in 11:30 - 14:30

Za uporabo arhivskega gradiva se je potrebno najavit. Ob prvem obisku se izpolni matični list. V prijavi uporabe arhivskega gradiva je potrebno utemeljit uppravni oziroma raziskovalni namen. S podpisano izjavo se uporabnik zaveže k spoštovanju materialnega varstva ter avtorskih in sorodnih pravic.

dvigalo za dostopat v čitalnico,
programska in tehnična oprama za slabovidne

Možno je opravit raziskavo za nekoga, ki ne more priti sam v arhiv, po veljavnem tarifnem pravilniku.

V čitalnici je možno v skladu s tarifnim pravilnikom opraviti optične preslikave in fotokopije do formata A3. Mikrofilme se lahko le pregleduje.