Kot organ za zavarovanje delavcev je bil ustanovljen leta 1922 na podlagi zakona o zavarovanju delavcev. Centralni zavod za zavarovanje delavcev v vsej kraljevini je postal Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Za območje Slovenije je bil ustanovljen Okrožni urad v Ljubljani. Osrednji urad je opravljal zavarovanje v primeru bolezni, nesreč pri delu in v primeru onemoglosti, starosti in smrti. Okrožni urad pa je nadziral delodajalce glede prijavljanja nezgod, smrti ipd. Vodil je evidenco zavarovancev, pobiral prispevke, zagotavljal zdravljenje v ambulantah, izplačeval denarna nadomestila. Okrožni urad v Ljubljani je bil največji in finančno najmočnejši v Jugoslaviji, v Sloveniji pa najpomembnejši delavski socialni zavod. Poslovalnice je imel v vseh večjih krajih: v Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Kočevju, Kranju in Tržiču. Iz zbranega denarja je plačeval boleznine, bolniško zdravljenje, zdravnike in zdravila. Urad je imel svoje ambulante, pa tudi zdravnike v tovarniških ambulantah. Imel je nezgodne postaje ter posvetovalnice za matere z otroki, kopališča, zdravilišča za pljučne bolnike, za bolnike s kostno tuberkulozo ter lastne protituberkulozne dispanzerje. Poleg lastnih poslovnih stavb v Ljubljani, Kranju, Celju in Mariboru je imel še veliko drugih nepremičnin, stanovanjskih in poslovnih stavb. Okrožni urad je zbiral tudi obvezne prispevke za borzo dela in s tem zagotavljal materialno podlago za delovanja delavskega interesnega zastopstva prek delavske zbornice. Po okupaciji Slovenije leta 1941 ni imel več poslovalnic. 20. 8. 1941 se je preimenoval v Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani.