Področje identitete
Vrsta subjekta
Oseba
Standardizirana oblika imena
Ivan Sprachmann
Vzporedna/-e oblika/-e imena
- Johann Sprachmann
Standardizirana oblika/-e imena, ki je v skladu z drugimi pravili
Druga/-e oblika/-e imena
- Hanns
identifikator za korporativna telesa
Področje opisa
Datumi obstoja
1873 - 1939
Zgodovina
Ivan Sprachmann, sin Ivana je bil rojen 9. novembra 1873 v Dobrovi pri Dravogradu. Imel je dve sestri (Ivanka je bila poročena v Slovenski Bistrici, druga, Milka pa v Kopru z Josipom Ahtikom). Mati mu je umrla leta 1888. Leto pred maturo je moral v vojsko (novembra 1895 je bil topničar na trdnjavi v Pulju; v Pulju je bil vsaj še do novembra 1897). Zaradi denarnih težav je za nekaj časa opustil šolanje (kot organist je leta 1898 in 1899 delal celo v Djakovu) in je nato leta 1901 postal učitelj. Po pismih sodeč je septembra leta 1904 delal kot nadučitelj v Čatežu na Dolenjskem, v novembru istega leta na šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu, 1905 je kot suplent poučeval na C.k. učiteljskem izobraževališču v Kopru (sprejet je bil 20.11.1904; pismo 16.5.1926). V šolskem letu 1905/6 je bil učitelj (violine in klavirja) v vadnici (Ubungsschullehrer), leta 1907 je bil c.kr. profesor v Beljaku na Koroškem, kasneje (vsaj leta 1908 - učitelj glasbe) pa je poučeval tudi v Kastvu na C. kr. hrvaški moški učiteljski školi. Leta 1914 je bil vpoklican v vojsko v Pulj (pismo 17.2.1914), po pismih sodeč pa je bil leta 1918 celo v Skadru. 27. maja 1919 je služboval na dekliški meščanski šoli na Ptuju, v novem šolskem letu pa naj bi poučeval na novoustanovljenem učiteljišču v Velikovcu (pismo 27.8.1919). Po koroškem plebiscitu je bil ponovno s 1. decembrom 1920 prestavljen na Ptuj. Kasneje je učil na ženskem učiteljišču v Mariboru (dopisnica, 27.1.1924). Leta 1929 je stanoval v Mariboru, kjer je leta 1930 poučeval na ženskem učiteljišču. Upokojen je bil v začetku leta 1937, julija istega leta pa je obiskal Pariz, Švico, Italijo (Milano, Benetke, Trst). V poletnih mesecih (navadno julija) je rad delal gorske ture. Bil je samski (Ahtikovi so leta 1930, živeli pri njem v Mariboru), umrl pa je leta 1939. Leta 1949 je bila na koprskem sodišču že druga zapuščinska razprava po njem (prva verjetno leta 1939).
Leta 1910 je na Dunaju kot druga nespremenjena izdaja izšla njegova pesmarica z naslovom: Vijenac jedno i dvoglasnih pjesama za mladež pučkih škola (hranijo jo v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu). (Zdenka Bonin)