Rasberger Pavel, r. 21. jan. 1882 v Ljubljani. Oče Matej je bil urar, doma z Bučke, mati Marjeta r. Vrščaj iz Rebri pri Škocjanu na Dol. Obiskoval je osn. šolo in 1. razr. gimn. v Lj. in se učil pri očetu urarstva; veselje do glasbe ga je odvrnilo od obrti in 1899 se je priglasil v orglarsko šolo; ker tu ni bil sprejet, ga je M. Hubad vpisal v šolo GM; obiskoval je pouk klavirja, harmonije in kontrapunkta. Poleg Hubada mu je bil učitelj Fr. Gerbič. Jeseni 1900 ga je Hubad sprejel v operni zbor, igral pa je tudi v drami ter pomagal pri operni korepeticiji. Pri lj. gledališču je ostal do 1904; ta čas (1900–4) je bil tudi pevovodja pri Društvu rokodel. pom. v Lj. Od 1904–8 je služboval kot mestni kapelnik, pevovodja in organist v Bakru; 1908 je bil nekaj časa organist, pevovodja in obč. uradnik v Št. Vidu nad Lj., nato je do 1910 živel brez stalne zaposlitve v Bakru. Ko se je vrnil v Lj., je bil od 1. avg. 1910 do 31. marca 1912 član slov. dež. gled., od 1. avg. 1912 do 31. jul. 1914 član hrv. dež. gled. v Zgbu. V 1. svet. vojni od 1. avg. 1914 do 31. jul. 1918 je bil mobiliziran, vendar je 1917 pod imenom Pavlič nastopal v Danilovem gledališču; od 1. avg. 1918 do 15. jun. 1919 je bil član SNG v Lj., nato 2 meseca in pol pri nar. gledališču v Osijeku; 1. sept. 1919 se je preselil v Mrb; tu je ostal član nar. gled. do nemške okupacije v aprilu 1941; med 2. svet. vojno je živel v Lj. brez zaposlitve, 1. sept. 1945 dodeljen gled. v Mrbu, je bil 1946 upokojen, 1948 reaktiviran. - Glavno delo je opravil v Mrbu; tu je bil tudi režiser, naštudiral več oper, operet in mlad. iger ter prevedel ok. 20 glasb. del; kot predsednik mrb sekcije Združ. gled. igralcev je zastopal stanovske koristi članov in branil obstoj gledališča. Na besedilo svoje hčere Milene je zložil tri spevoigre, uprizorjene v Mrbu: Prebrisani Amor (21. apr. 1935), Rdeči nageljni (21. marca 1937), Zaroka na Jadranu (25. dec. 1939); komična opera Povodni mož je v rokopisu. - Njegove najznačilnejše vloge v slovenski drami: Krnec (Kralj na Betajnovi), Hvastja (Hlapci), prof. Grušč (Tekma), ded Primož (Veriga) in ljudski originali Tonček (Divji lovec), Krjavelj, Blaž Mozol; v slovanski drami: slepi Vlaho (Ekvinokcij), Pjotr Ignjatič (Moč teme), Bubnov (Na dnu); v klasiki: Antonio (Beneški trgovec), Miller (Kovarstvo in ljubezen), grof Borotin (Prababica), Engstrand (Strahovi). V opereti: Celestin (Mam'zelle Nitouche), Szupan (Cigan baron), Tschöll (Pri treh mladenkah), Frank (Netopir). - Kot publicist je spremljal delo svojih starejših gled. tovarišev in sodobnikov.