življenjepis

8. 9. 1922-30.3.2020

Življenjepis

Josip Ahtik, sin pokojnega Jakoba in Jere, rojene Stepišnik, posojilniški ravnatelj in zadružni revizor, je bil rojen 20.3.1867 v Vojniku pri Celju. Imel je še dva brata.
Novembra 1895 je služboval kot uradnik v Celju. 1896 se je poročil z Milko (sestro Ivana Sprachmanna), naslednje leto pa se jima je rodil sin Milko.
Junija 1897 se je z družino preselil v Slovensko Bistrico, kjer je ostal do marca naslednje leto. Aprila 1898 je dobil službo uradnika v Trstu. Leta 1900 je kupil hišo z nekaj vinograda na Rojanu nad Trstom (zanjo je plačal 1400 K). Iz njegovih pisem svaku je razvidno njegovo kulturno delovanje v društvih, pevskih zborih in podobno, od leta 1898 do prve vojne pa je bil tudi sodelavec Edinosti. Po preselitvi v Koper je bil od leta 1904 do let po prvi svetovni vojni vodja urada Posojilnice in hranilnicev Kopru (ustanovljena je bila leta 1884). Ves čas je bil kulturno aktiven. V pismu 9. februarja 1908 piše, da od ustanovitve »dramatskega skupa« prirejajo predstave (v Kopru in Vanganelu so uprizorili »Marjaža«, v Dekanih »Brinjevca«, v Pobegih pa »Županovo Miciko« in »Eno uro doktor«). Leta 1910 se je kot začasna uradnica v posojilnici zaposlila tudi njegova žena Milka (do 31.5.1913). Tega leta je Ahtik skupaj z Dominkom in Pucljem kupil za 32.000 kron vilo vdove notarja del Bella v Škocjanu, vendar sta bila s svakom očitno solastnika. V letu 1911 je bil ravnatelj posojilnice in posestnik kinematografa (županstvo mestne občine Idrija mu je 11.3.1911 dovolilo prirejati kinematografske predstave v Idriji). Po vojni pa je bil prvi revizor nove tržaške zadružne zveze za Julijsko Benečijo. Kot revizor pri Zvezi slovenskih zadrug v Trstu je delal od 1.6.1920 do 15.9.1921 (Ahtikovo pismo Sprachmannu - SI PAK KP 332, 21.11.1921). Leta 1918 je bil tudi istrski deželni odbornik. 1. oktobra 1922 je bil prisilno upokojen, leta 1929 pa sta z ženo pobegnila iz Kopra v Maribor (leta 1950 sta živela v Mariboru, Pobrežje, Zrkovška cesta 52). Sin Milko (edinec, rojen 21.11.1896) je leta 1916 obiskoval gimnazijo in kot šestošolec med poletnimi počitnicami že začel delati kot zastopnik banke Slavija (leta 1918 je opravil maturo). Leta 1920 je zaključil prvo leto trgovske visoke šole v Trstu (čez počitnice se je pripravljal za izpite na univerzi v Padovi). Spoprijateljil se je s Tržačanom Alfredom Costantinijem. Leta 1930 je delal kot uradnik na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu (pismo 12.2.1930). Leta 1934 se je poročil z Ilko, 1937 pa se mu je rodil sin Vojko. Milko je umrl med drugo svetovno vojno, njegov sin Vojko po njej, Ahtikova žena Milka pa aprila leta 1951. (Zdenka Bonin)

Rojen 6.3.1896 v Prelogah pri Konjicah, umrl 22.12.1980 v Ljubljani. - V letih 1910-18 je obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru, zaželenega študija na filozofski fakulteti v Ljubljani zaradi gmotnih težav ni mogel redno nadaljevati. V letih 1918–20 je bil prosvetni organizator pri raznih kulturnih društvih v Ljubljani (Slovenska krščanska socialna zveza, Ljudski oder ipd.). Od 1920 je deloval v Mariboru kot tajnik Jugoslovanske strokovne zveze, 1922–26 je vodil Državno posvetovalnico za delo, 1926–41 pa urad Okrajnega cestnega odbora. Med 1924 in 1941 (razen 1931–35) je bil član marib. občinskega sveta. Po zasedbi Maribora 1941 je bil zaprt v Meljski vojašnici in z vso družino izseljen v Srbijo. Po vrnitvi 1945 v Maribor je prevzel vodstvo mestnega in okrožnega avtobusnega prometa, od 1947 v Ljubljani organizacijo cestnoprometnih enot. Od 1950 se je posvečal znanstvenemu delu, od 1952 kot občasni, od 1959 kot stalni zunanji strokovni sodelavec Inštituta za slovenski jezik pri SAZU. - Že kot gimnazijec je izdajal dijaški list Vrtnice (1912–13), Moč, Nove strune, med dijaštvom organiziral protialkoholno delo, si prizadeval za ožje stike s hrvaškimi dijaki in visokošolci. L. 1918 je uredil slov. del hrv. almanaha Luč (tu pisal o Breznikovi slovnici iz 1916), 1919 nekaj časa urejal Našo moč, 1920 Mladost (5 številk), v Mariboru pa 1920–27 Prosvetno knjižnico in Naš dom. V tem času je časopisu Slovenec poročal o predstavah v SNG Maribor. - Temeljito je raziskal nastanek in razvoj slov. koledarstva (Razstava ob 400-letnici slov. koledarja, 28. jun.–20. jul. 1957 v NUK). Sodeloval s članki o čebelah (SČ 1952, 130 sl.; 1953–5); o slovarskih vprašanjih (SR 1954, 304–31; JiS 1964, 68–72); o etnografskih zanimivostih (SE 1954, 35–72; 1961, 59–66), saj je že kot deček in dijak zapisoval in zbiral ljudske pesmi in pravljice v domačem kraju. – Napisal je tudi obširno razpravo Staro božjepotništvo Slovencev v Porenju (RSAZU II, 1964).

Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana je javni zdravstveni zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni ter izobraževalno in raziskovalno dejavnost na področju zdravstva.